Ne vem kako naj začnem opisovati dan, za katerega je bila napoved vremena »super fantastična«, vendar se je na koncu »malo« obrnilo.
Četrtek, »checkponit Sabina«, Marjeta išče soplezalca za soboto. Brez pomislekov se javim, kakor tudi ostali člani in pripravniki. Na koncu se nas je nabralo lepo število; Zdenko, Mira, Marjeta, Tomi, Ursula, Gorazd, Robi, Dejan ter moja malenkost. Dogovorimo se za vse potrebno in od kod je štartamo. V soboto zjutraj se odpeljemo v smeri proti Avstriji, proti skupini gorovja Rax-Schneeberg. Med potjo nas Mira in Zdenko porazdelita v naveze. »Midva bova imela Dejana, Tomi ti imaš Robija, Marjeta ti imaš Bogdana, Ursula vaju z Gorazdom pa ni potrebno posebej razvrščat«, so bile besede Mire. Prispemo na parkirišče, si oprtamo nahrbtnike in jo mahnemo proti steni. Vseskozi do vstopa v smeri nas spremlja rahel do zmeren veter, napoved pa tudi ni napovedovala nekaj pretiranega vetra. Vendar po glavi mi begajo misli kako šele piha na vrhu, če že tukaj spodaj piha na trenutke zelo »fanj potegne«.Vse skozi se tolažim »sej ni hudo sej se bo umirilo, še bol je pihalo pa si stisnil zobe«, vendar proti vrhu je bil čisto drugi svet. Preden vstopimo v smeri nam dajejo člani še zadnje napotke preden začnemo. Samo plezanje je bilo zanimivo in atraktivno – zelo spominja na naše gore; le veter nam je mešal in kuštral lase, zlasti v zadnjih dveh »cugih«, ko nismo imeli več kje iskati zavetrja. Vendar smo stisnili zobe ter splezali vsak svojo smer do konca. Na koncu plezalnega dneva nas Zdenko, Mira in Marjeta popeljejo na krajši izlet po dolini; kjer nas sproti opisujejo svoje plezalne dogodivščine ter predstavljajo čisto novo okolje za nekatere kateri smo prvič tukaj v tej okolici. Bogdan - Napi Slike v
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
