Plezati je luštno, v dobri družbi pa še bolj!

Plezati je luštno, v dobri družbi pa še bolj!Z Alpinističnim klubom Slovenska Bistrica ponovno v PakleniciOglejte si .

Živel prvi maj in prvomajski prazniki. Čas piknikov in uživanja v naravi, druženja in praznovanja. Za nekatere pa težko pričakovan čas, ko bodo spet lahko odšli v Paklenico plezat. Že kar nekaj časa namreč velja nenapisano pravilo, da se za prvomajske praznike vsi, ki si želijo plezalnih užitkov, odpravijo proti Starigradu na hrvaški obali, kjer se v neposredni bližini nahaja Narodni park Paklenica, del gorskega masiva Velebit. Zaradi obmorske lege, raznolike favne in flore ter razgibanega hribovja s številnimi, izredno dobro opremljenimi plezalnimi smermi, predstavlja narodni park odličen prostor, kjer se zadržujejo in združujejo ljudje iz celega sveta. Tako lahko ob sprehodu po kanjonu Male in Velike Paklenice slišiš besede iz germanskih, romanskih in seveda slovanskih jezikov. Najbolj je park obiskan v času prvomajskih praznikov, ko so temperature še prijazne in kače še bolj lene. Pa kljub temu tu in tam srečaš katero in se ves naježen skušaš spretno sprehoditi mimo nje. Pa da ne bo odvečnega strahu, ob vztrajnem ploskanju in ustvarjanju hrupa s plezalno opremo jih lahko uspešno odženeš. Pa pustimo zdaj kače in gremo na lepše. Že vrsto let se v času prvomajskih praznikov plezalnim užitkom v Paklenici predajajo tudi mlajši in starejši člani Alpinističnega kluba Slovenska Bistrica. Tradicionalen je tudi prvomajski pakleniški tabor, ki ga vsako let organizira klub z namenom pokazati tečajnikom vse lepote Paklenice iz ptičje perspektive in jih naučiti pravilnega ter varnega plezanja v skali. Zaradi odličnih "vodnikov" alpinistov, Janka Oprešnika-Zumbe, Tomija Aurednika, Vikija Matičiča, Igorja Beloviča, Danija Tiča, Mire in Zdenka Zoriča, Marjete in Vlada Leve, ki so nas skoraj cel teden imeli v navezi in nas varno pripeljali na številne vrhove, je bil tudi letošnji tabor čista desetka. Bila je dobra volja, smeh, otroški jok, veselje, potolčena kolena, večerne veselice in druženja, sonce v očeh in veter v laseh ter veliko volje in zagona za plezanje tako krajših kot daljših plezalnih smeri. Vzporedno s taborom pa so svoje želje po plezanju lažjih in težjih smeri uresničevali tudi ostali člani AK-ja, ki se lahko v steno opravijo brez "vodnika", saj poznajo že vse vozle in načine varovanja ter ostale potrebne tehnike. Dve tovrstni »legendi« slovenjebistriškega kluba sta Boštjan Potočnik –Ceker in Milan Romih, ki sta letos v enem dnevu preplezala vsem plezalcem znano Trilogijo. Gre za klasično pakleniško plezarijo, ki jo sestavljajo tri daljše smeri v Aniäa kuku, hribu z najbolj impozantno steno v Veliki Paklenici, visoko 350 m. Zaradi priljubljenosti in težavnosti plezalnih smeri, ki sestavljajo pakleniško Trilogijo, je za osvojitev le te potreben čas, znanje, moč, spretnost in volja. A našima je uspelo in seveda smo bili vsi ponosni in veseli za njiju pa tudi zdravic ni manjkalo. Boštjanu gredo tudi čestitke za osvojeno tretje mesto na Big Wall Speed Climbing tekmi, ki jo vsako leto organizirajo v veliki steni v Paklenici. Tretje mesto si je priplezal skupaj z Gorazdom Hrenom, članom Šaleškega alpinističnega odseka. Njuno plezanje in vzdušje s tekme lahko podoživite na spletni strani kluba (), lahko pa se nam tudi pridružite na enem izmed »obveznih« sestankov kluba ob četrtkih zvečer pri okrepčevalnici Sabina. Kdo ve, mogoče vas navdušimo in se naslednje leto skupaj odpeljemo v Paklenico, če ne pa vas bomo zagotovo nasmejali. Se vidimo!Oglejte si . Nekaj fotografij, pa najdete na povezavi! Ursula Hribernik, tečajnica AK Slovenska Bistrica

Galerija