Plezalni tabor v Bohinjski Bistrici

Od 25 do 30 avgusta je v Bohinjski Bistrici potekal plezalni tabor. Kratko reportažo je napisal Matic Leva.  Galerijo slik si lahko ogledate v .

Od 25 do 30 avgusta je v Bohinjski Bistrici potekal plezalni tabor. Udeležba je bila zelo številna, saj se ga je udeležilo 21 plezalcev iz vse Slovenije. Za šalo in zabavo so skrbeli štirje inštruktorji, ki jih je resnično treba omeniti: Matjaž, Gorazd, Urh in Vid. 'Bistriško-Pohorska naveza' iz AO Slov. Bistrica je pomenila velik del udeležbe na taboru. Sestavljali so jo 4 odlični plezalci, in sicer Matic, Živa, Anja in Iza. Ekipa je bila dežurna za 'lapanje' in zabavo. Kljub temu, da smo bili udeleženci iz vse Slovenije, smo se super razumeli. Ker smo bili na plezalnem taboru, smo se po postavitvi šotorov odpeljali v plezališče Bohinj. Tam smo splezali kar nekaj odličnih smeri. Po napornem plezanju po apnencu smo se ohladili v Savi Bohinjki. Zvečer smo zakurili taborni ogenj, si pripovedovali šale in šli pozno spat. Vsi smo imeli občutek, da bo tabor 'good', kot bi rekel Matjaž. Naslednji dan so nas inštruktorji zgodaj zbudili. Po jutranjem teku in pozdravu soncu, smo se odpeljali na obrežje Save Bohinjke, kjer smo se kopali in preizkušali v hoji po vrvi. Takrat se je posebej izkazala najmlajša članica naveze, Iza. Matjaž nam je za kosilo spekel hrenovke. Po kopanju smo se odpeljali v Bitnje. Kljub napornemu plezanju smo se zvečer-ponoči do 1:30 igrali zelo zanimivo igro 'pihanje svečke', v kateri smo se obnašali kot vojaki. Kljub temu, da smo šli pozno spat, smo se morali zgodaj vstat in odteči 3 kroge po kampu ter pozdraviti sonce. Tretji dan tabora smo se udeleženci razdelili. Večina jih je odšla v staro Bohinjsko Belo, nekaj pa v Kupljenik. Tudi 'Bistriško-Pohorska naveza' se je ločila. Edini moški član naveze, torej jaz, sem plezal v Kupljeniku, ostali pa v Beli. Tokrat smo se člani naveze ponovno izkazali, še posebej jaz, Živa in Anja. V Kupljeniku sem splezal kar nekaj težkih smeri, med njim Nova era (6b+) in 5Ra (6c+). Živa in Anja sta v Beli splezali vsaka 8 smeri težke od 5a do 5c. Zvečer smo si zaslužili pico, ki smo jo tudi dobili. Razen Žive, ki ne mara sira. Ona je jedla čevapčiče. 4. plezalni dan v bistvu ni bil plezalni, saj smo imeli pavzo. Odpravili smo se na Debelo peč, visoko 2015 m. Na vrhu nas je vseh 25 prestalo krst. Zvečer smo si z zanimanjem ogledali Matjaževe diapozitive z vsega sveta. Hoteli smo se igrati 'pihanje svečke', vendar nam inštruktorji niso dovolili. Malo so se nam zamerili ampak zjutraj je bilo itak vse pozabljeno. 5. plezalni dan je bil zelo naporen. Zjutraj po obveznem teku in pozdravu soncu so inštruktorji skozi igro preverili naše osvojeno znanje. Vsak par je moral uprizoriti plezanje enega raztežaja v dolgi smeri. Ko je prvi končal, je začel drugi par. Pari so bili razdeljeni v dve ekipi. Vse skupaj se je šlo na čas. Naša ekipa je bila 2., nasprotna pa predzadnja. Po tem tekmovanju smo naredili še nekaj za moč samo. Pomagali smo si kar z igrali v kampu in s kamni. Šalili smo se, da bi lahko odprli fitnes in tako bi kamp dobil še eno zvezdico več. Po treningu smo obilno pomalicali in se odpeljali v novo Bohinjsko Belo. Kljub dežju smo plezali brez problema, saj zaradi previsne stene tla pod steno in pa stena sama nista bila mokra. Zvečer je že nehalo deževati, zato smo se do 24:00  igrali pihanje svečke. Naslednji in hkrati tudi poslednji dan smo se po kratkem teku in pozdravu soncu odpeljali na Bled na bulder steno. Tam so si inštruktorji za nas izmišljevali različne smeri. Naučili pa smo se tudi prevezovanja. Ob 17:00, ko smo končali s plezanjem, smo se peš, po dežju, odpravili na kremšnite. Ko smo se posladkali, smo se še zadnjič odpeljali v kamp. Tam so nekatere že pričakali starši, ostali pa so kmalu prišli. Z njihovo pomočjo smo podrli šotore in pospravil klopi ter mizi, ki smo si jih na začetku tabora izposodili v gostišču. Nato smo se poslovili od novih prijateljev in jim obljubili, da pridemo tudi naslednje leto. Čakala nas je tako dolga vožnja, da so nam skoraj odpadle ritnice, vendar smo srečno prispeli domov. Vsi se strinjamo, da je bil tabor res super in da smo se naučili veliko novega. Hkrati se zahvaljujemo našim staršem in AO Slov. Bistrica, da so nam denarno omogočili udeležbo na taboru. Matic Leva

Galerija