KRATEK POVZETEK DOGAJANJA NA ODPRAVI BROAD PEAK (8.047 m) 2007

KRATEK POVZETEK DOGAJANJA NA ODPRAVI BROAD PEAK (8.047 m) 2007 je podala Mira Zorič. Kratko galerijo slik lahko vidite v .

Dne 24.06.2007 nas je 14 članov odprave (11 iz Slovenije, 2 iz Nemčije in 1 iz Italije) pod vodstvom Irene Mrak iz Tržiča odpotovalo (preko Brnika, Munchena, Dohe) v Pakistan. Naslednje jutro smo pristali v Islamabadu, tam uredili še isti dan vse formalnosti in že naslednje jutro z mini avtobusom odpotovali proti Skarduju, kamor smo prispeli po dveh dneh vožnje 27.06. Naslednji dan smo pripravljali tovore za nosače in 29. 06. z džipi nadaljevali proti vasici Askole, kamor smo zaradi poškodovane ceste prispeli šele v dveh dneh. Od tam smo nato 30.06. začeli skupaj s 110 nosači 6-dnevni  pristopni "marš"   do baznega tabora, ki zadnje tri dni poteka po 50 km dolgem ledeniku Baltoro. V bazni tabor pod Broad Peakom na višini 4.800 m smo prispeli 06. 07.  Tam je bilo že več kot 10 drugih odprav, ki so bile tam že kar nekaj časa in so v tem času že večinoma imele postavljene tabore II in III in so le še čakali na lepo vreme za naskok na vrh. Ker je letos 50-letnica prvega pristopa na Broad Peak, je bilo zaradi tega tudi precej več odprav pod to goro, kot je to običajno. Tudi mi smo takoj začeli z delom na gori in 9. 07. postavili T I na višini 5.700m, 10.07. pa še T II na višini 6.100 m.  V teh  dneh je bilo vreme lepo in kar nekaj članov sosednjih odprav je doseglo vrh, med njimi tudi Italijan Silvio Montinelli, kateremu je bil to 14. - zadnji še neosvojeni osemtisočak (vse je osvojil brez dodatnega kisika) . Nato je žal sledilo 5 dni slabega vremena in čakanja v bazi. 16. 07. smo spet šli na goro - do TII, vendar nas je ponovno zasnežilo in tako smo dva dni čakali na TII na izboljšanje vremena ter nato 19.07.  nadaljevali do TIII na višini 7.050  m, kar bi naj bila tudi primerna aklimatizacija za naskok na vrh v naslednjem poskusu. A spet nam jo je zagodlo slabo vreme, saj smo bili ponovno prisiljeni čakati v bazi celih 7 dni. Ker se je naš prvotno planiran čas za bivanje v bazi iztekal, smo se nekateri odločili, da zaradi poskusa vzpona na vrh naše bivanje podaljšamo za 7 dni. Polovica članov odprave pa je dne 28. 07. odšlo iz baze, ker je bil  planiran let iz Islamada domov  že 06. 08.  Preostali člani odprave pa smo ta dan  odšli ponovno na goro z namenom poskusa vzpona na vrh.      V dveh dneh smo dosegli T III na višini 7.050 m in tam ugotovili, da so nam medtem pokradli več spalnih vreč in en šotor.  Tako se je zgodilo, da smo v enem šotoru spali štirje s tremi splanimi vrečami, tako da se je bilo sredi noči, ko bi se naj pripravili za vzpon proti vrhu, to skoraj nemogoče. Ko smo se le nekako oblekli in opremili ter skuhali nekaj čaja,  pa je začelo okoli 4. ure zjutraj spet močno pihati in snežiti. Zato smo se vrnili v šotor in čakali še en dan. Mučna procedura se  je ponovila naslednjo noč (31.07.)  in ko smo okoli 4,30 zjutraj vendarle začeli vzpon proti sedlu na višini 7.800 m, vreme spet ni bilo obetajoče. Močno je pihalo, pa občasno spet snežilo. Kljub temu smo nadaljevali in skupaj še z dvema Avstrijcema gazili globok sneg. Pozno popoldne smo na višini okoli 7.700 m  - cca. 100 m pod sedlom, od koder vodi še okoli 200 m grebena proti vrhu, skupaj z Ireno Mrak, Mojco Švajger  in Ludvikom Golobom ugotovili, da nima več smisla nadaljevati, ker so razmere preslabe in bi nas ujela noč, zato smo se (tudi oba Avstrijca) vrnili na T III in naslednji dan že v slabem vremenu v bazo. Andrej Zorman in Drago Frelih sta obrnila že nekoliko prej. Ker se je bilo treba vrniti domov (dopust je potekel), smo 04.08. skupaj z Andrejem in Dragotom z nekaj nosači zapustili bazni tabor in krenili na dolgo pot proti Islamabadu in nato 13. avgusta poleteli v Slovenijo. Irena in Mojca, ki sta tako ali tako nameravali ostati do 3. septembra in poskusiti še vzpon na K 2 ter Iki in Matej pa so še ostali in 08. 08. začeli še en poskus vzpona proti vrhu. Vendar so na T III ugotovili, da je bila pokradena še ostala oprema (še en šotor in spalke ter Ludvikova osebna oprema), tako da se  je Ludvik vrnil v bazo. Matej je zasilno prespal  brez spalke v zapuščenem španskem šotoru, Irena in Mojca pa  sta prespali v malem šotoru, ki je še edini ostal od našega prvotnega TIII. Matej je naslednji dan 10.08. poskusil vzpon  na vrh v globokem snegu in mrazu, vendar je imel težave z višino in slabimi razmerami, tako da je na višini 7.900 m obrnil. Irena in Mojca pa sta 11.08. postavili T IV na 7.500 m in 12.08. od tam krenili proti vrhu, vendar sta v hudem mrazu in vetru obrnili na predvrhu (cca. 8.030 m), od koder je sicer še okoli dve uri do glavnega vrha. Matej in Ludvik sta se vrnila v Slovenijo 20. 08., Irena in Mojca  pa sta trenutno na poti iz baze proti Islamabadu in se vrneta v Slovenijo  03. 09.     Mira Zorič

Galerija