Steber revežev v Veliki Mojstrovki

Vsak, ki se ukvarja z alpinizmom, prej ali slej naleti na veliko ime naše alpinistične zgodovine, Nejca Zaplotnika, ki je skupaj z Tonetom Perčičem prvi splezal Steber revežev v Veliki Mojstrovki.

Njuno smer sva v soboto splezala z Klaro Janžič. Glede na nekatere opise na ferajnih sem bil malo zaskrbljen glede orientacije, ampak z Klaro nisva imela večjih težav. Po kočljivem in izpostavljenem dostopu naju je pričakal moker vstopni kamin. Sledili so lažji raztežaji do police. Trikotna črna streha in razič sta dobri orientacijski točki. Štantala sva točno tam, kjer treba. Po dveh raztežajih prideva do navpične plošče, ki je za IV+ kar pestra. Tukaj se lepo držiš opisa, po polici 15m desno do poči. Po poči na polico in 8m desno do nove poči. Nato plezaš proti desni navzgor, dokler ne zagledaš pred sabo velike črne zajede. V tej zajedi sta dva profilca, zgornji srebrn ter spodnji rdeč. Sledila je lepa prečka v levo do prave zajede in definicija, kaj pomeni biti buh. Buh je varovalec, ki v prečki varuje drugega v navezi. Če varovalec malo preveč vleče vrv, je buh. Če varovalec lepo in nežno pobira vrv, je buh. Če varovalec malo premalo pobira vrv, je tudi buh. V glavnem, buh je varovalec, ki varuje soplezalca, ki ne mara prečk. Zajebancije v steni ne manjka. Pred nama sta bili dve navezi, ki sta v tej prečki zgrešili, šli do konca in izstopili po kaminski smeri. Kamini jim niso bili všeč, ker so bili mokri in malo podrti. Izpustili so najlepši del smeri, ful lepo zajedo. Po zajedi sta sledila dva raztežaja IV, vsak je imel kak pester detajl. Zadnja dva raztežaja sta bila lahka in temu primerno naložena. Na pivo sva šla v Mihov dom, kjer sva prejšnjo noč tudi prespala. V avtu sva poslušala finale ženskega plezanja na OI in se veselila nove medalje, čestitke Janji, ter se še večkrat nasmejala definiciji buha. Še ena lepa-dolga tura…

Uroš Jelen