V soboto in nedeljo, 15. in 16. 7. 2023 smo na AKSB imeli alpinistični tabor na Koči na Klemenči jami v Logarski dolini.
Večina se nas je odpravila na kočo že v petek, 14.7. popoldan in zvečer smo se dogovorili glede sobotnega plezanja, seveda pa smo se tudi odžejali s hladnim pivom ali dvema.
Zvečer smo se polni navdušenja in dokaj zgodaj odpravili spat v skupne prostore. Zjutraj je bilo bujenje ob 5ih in obvezen zajtrk iz jajc in slanine. Odhod izpred koče proti severni steni Ojstrice je bil ob šesti uri.
Tako se je v steno podalo šest navez, najbolj desna med njimi je bila naveza Roka Pečolarja in Igorja Kneževiča, ki sta se podala v Desno smer. Za njima se je v smer podala naveza iz Novega mesta, s katero sta si cel dan delila smer.
Naslednjo navezo od desne proti levi sta sestavljala Uroš Jelen in Danijela Pečolar, ki sta zarinila v smer Ogrin-Omerza. Vzpon sta pričela z dvema drugima navezama, a se kmalu odcepila na svoje. Med plezanjem v 8. raztežaju se je Danieli, ki je plezala kot druga, odkrušil ogromen kamen. Ta jo je k sreči le oplazil in je obvisela brez večjih poškodb.
V spominsko smer Iva Reye, ki je bolj znana pod imenom Zmaj, smo se spustili Gorazd Pipenbaher, Žan Keršič (A.K.A. Jouža) ter jaz, Žan Janežič. Ob vstopu v smer nas je pričakala debela in kompaktna odeja snega, skala pa je bila suha. Kmalu smo se odcepili od drugih dveh navez, ki so pričele na istem izhodišču. V smeri smo prehitro zavili desno in prišli v Ogrin-Omerzo ravno pravi trenutek, da smo videli padec in ponudili našo pomoč. Na vrhu smeri, kjer zmaj pokaže zobe, je plezarija prav lepa. Žal pa sem tik po detajlu tudi jaz utrgal oprimek in obvisel na vrvi.
V smer Herle-Vršnik sta se podala Tomaž Berglez in Metka Arzenšek, ki sta resnično drvela po steni.
Vodja tabora Janko Oprešnik - Zumba se je s Klaro Janžič podal v Levo smer, od koder sta prečila vse do smeri Ogrin-Omerza. Na poti sta srečala vse ostale naveze, z izjemo Roka in Igorja. Zumba je suvereno vlekel 70-metrske raztežaje in spodbujal ter navdihoval vse, ki jih je srečal.
Zadnja naveza, ki sta jo sestavljala Franci Gorjup in Aleš Grmek, sta se za Zumbo podala v Levo smer. Plezala sta previdno in dala v smer nekoliko več klinov kot Zumba pred njima, med plezanjem pa sta sprožila ogromen kamen, kateremu sta se oba ognila, ta pa je zgrmel v globino.
Po sestopu z Ojstrice smo se okoli 19ih zbrali pred kočo ter poročali o naših doživetjih v skali, na koncu poročil pa je Zumba pohvalil naše obnašanje v skali in varna sidrišča. Prečenje iz Leve smeri je izbral ravno zato, da je preveril situacijo in vplezanost navez.
Nato smo se dogovorili, kako bodo potekali vzponi naslednjega dne, žal pa se je v soboto poslovil od nas Uroš, ki je moral kreniti v dolino, prav tako pa je odsotnost od plezanja naznanil Aleš, ki je dejal, da bo zjutraj odšel na sprehod in nato krenil domov. V soboto popoldan pa sta se nam pridružila še Ursula Pipenbaher in Aljaž Korent, ki sta si želela plezarije v Krofički.
V nedeljo smo se odpravljali v skalo ob različnih urah. Najzgodnejša naveza sta bila Gorazd in Žan K., ki sta krenila v Herletovo smer. Splezala sta jo kot dobro naoljen stroj in na vrhu stene sta stala po šestih urah. Poročala sta, da je bilo plezanje učinkovito in zadrževanje na sidriščih minimalno.
V nedeljo zjutraj se nam je pridružil še Bogdan Napret, ki se je s Klaro podal v steno Ut, kjer sta splezala smer Nos. Za njima sta se podala v Nos tudi Rok in Igor.
V Ute so se v trojni navezi podali tudi Tomaž, Metka in Daniela; splezali so smer Salamander.
V Krofički pa smo plezali Ursula, Aljaž in jaz, in sicer Brankino smer. Spodnjih par raztežajev je vodila Ursula skozi borovce in po rampi. Na vrhu rampe sva se z Ursulo prevezala, tako da sem nato jaz plezal v vodstvu. Prvi 6a je stekel kot po maslu in kmalu sta se mi na visečem sidrišču pridružila tudi Ursula in Aljaž. Čeprav je bil naslednji raztežaj ocenjen samo z 6a+, je bil na pogled kar zastrahujoč s svedri, ki potekajo ob stičišču med platko in previsom. Po prvih parih gibih sem izgubil borbo s psiho in se odločil, da se raztežaja lotim po kosih. Usedel sem se v pas in si nagledal naslednjih par gibov, le-te izvedel in ponovil vajo. Ursula kot ljubiteljica plat ni imela podobnega problema in je suvereno preplezala raztežaj, za njo je pa na A1 preplezal raztežaj tudi Aljaž. Nato sem se podal v zadnji raztežaj z zelo atraktivnimi gibi v previsu desno od sidrišča, v katerem sem moral zaradi trenja, ki sem si ga ustvaril, postaviti vmesno sidrišče na sveder, borovec in buhtelj v skali. Plezarija je bila čudovita, vonj po borovcih pa sproščujoč.
Zadnja naveza Zumbe in Francija se je podala v Večerno zajedo, s hitrim vzponom in sestopom sta bila med prvimi pod steno, videla sta nas v Brankini ravno v najtežjem raztežaju.
Okoli 17 ih smo se zbrali pri koči in poročali, kaj se je dogajalo v skali ter zaključili tabor, po parih pivih smo se odpravili v dolino in krenili proti domu.
Pripravil
Žan Janežič
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus