Ogledov: 714
50 letnica Alpinističnega kluba Impol Slovenska Bistrica - intervju s predsednikom, Tomislavom Aurednikom
V tedniku Panorama je bil dne, 9. 2. 2023 objavljen osrednji intervju s predsednikom Kluba AKSB Impol Tomislavom Aurednikom ob 50 letnici kluba.
V letošnjem letu mineva 50 let od uradne ustanovitve alpinističnega odseka v Slovenski Bistrici, ki velja za predhodnika slovenjebistriškega alpinističnega kluba. V tem času ste se zagotovo soočili z mnogimi izzivi in slavili številne zmage. Kaj je za razvoj alpinizma v Slovenski Bistrici doslej predstavljalo največjo težavo in kaj je tisto na kar ste najbolj ponosni?
Zadnjo leto se alpinistka Ursula Pipenbaher aktivno ukvarja z uradno zgodovino plezanja in alpinizma ter odseka po 2. svetovni vojni, ki jo bomo natančno predstavili v zborniku alpinizma v Slovenski Bistrici , ki bo predvidoma izšel letos.
Zgodovina plezanja oziroma alpinistične dejavnosti v Slovenski Bistrici je tesno povezana z zgodovino planinskega društva Slovenska Bistrica (PDSB), ki je bilo ustanovljeno že leta 1922. Pogled v zgodovino alpinistične dejavnosti v Slovenski Bistrici pokaže, da so začeli plezati že okoli leta 1948, leta 1949 je bil ustanovljen odsek, vendar je tragična nesreča leta 1952 v Špiku precej ohromila dejavnost, ki je v letih po nesreči pričela usihati in leta 1960 tudi popolnoma zamrla.
Leta 1969 je alpinist Ivan Šturm, ki je tega leta opravil izjemen vzpon, tedaj 1 jugoslovansko ponovitev Heckmaierjeve smeri v severni steni Eigerja, ustanovil alpinistično sekcijo v okviru PD SB. V letu 1973 (8.2.1973) so trije alpinisti: Ivan Šturm, Vlado Zafošnik in Beno Reis na sestanku ustanovili alpinistični odsek (AO) v okviru PDSB, katerega prvi načelnik je postal Vlado Zafošnik. Ker takrat še niso izpolnjevali pogojev s strani Planinske zveze, so lahko alpinistični odsek uradno registrirali leta 1974 (8.2.1974). Le ta deluje še danes, od leta 2007 (datum ustanovitve 22.12.2006) kot samostojen alpinistični klub.
Torej letos mineva 50 let kontinuiranega delovanja odseka, 49 let od uradne ustanovitve in 74 let od ustanovitve prvega odseka.
Obdobje med 1975 in 2000 (ob osvojitvi prvega osemtisočaka: Lotse – Milan Romih) je glede na dosežke najbolj uspešno in plodno obdobje bistriškega alpinizma. V tem času so bili doseženi mejniki in dosežki, ki imajo mednarodno težo in veličino. Glavno zgodovino tega obdobja so pisali Marjan Frešer, Milan Romih, Danilo Tič, Matjaž Pečovnik, Franček Knez, Janko Oprešnik-Zumba ter Marjeta Leva in Mira Zorič. Preplezali so številne smeri ekstremnih težavnosti v domačih in tujih stenah, opravili veliko prvenstvenih smeri in se udeleževali odprav v Južno Ameriko, Kavkaz in Himalajo. Prva odprava AO PD Impol je bila v južnoameriške Ande leta 1982.
Pomembno obdobje alpinistične dejavnosti v Slovenski Bistrici povezujemo tudi s športni plezanjem, ki se je na odseku pričelo v 90. letih, kjer je bil vodilni športni plezalec zraven F. Kneza tudi Rudi Lončarič (nekaj časa tudi selektor Slovenske mladinske reprezentance, prvi 8b na odseku), kasneje Boštjan Potočnik, Primož Pišek in Domen Oder in vse do danes, kjer prednjači z izjemnimi mednarodnimi dosežki Lucija Tarkuš (članica mladinske in občasno članske reprezentance v športnem plezanju). Velja pa omeniti tudi Emo Seliškar (preplezan prvi 8c+).
Poklicno se ukvarjate s področjem računalništva in informatike. Kako je svet alpinizma pritegnil vas? (Kako ste začeli in zakaj ste se odločili prevzeti vodstvo AKSB?)
Mene so vršaci pritegnili že kot otroka, ko se mi ni še »sanjalo« o kakršni koli poklicni poti. Rad sem v naravi in predvsem v hribih ter gorah. Tudi stene so me pritegnile zelo kmalu mi je povedala mama, da sem jo že kot otrok znal ocvreti iz poti v »strmejši« svet.
Po plezalski izobrazbi sem alpinistični inštruktor in trener športnega plezanja. Plezam od leta 1991, ko so v Bistriški dvorani postavili prvo umetno plezalno steno, tako da bo letos marca minilo 32 let mojega druženja s prijatelji soplezalci v tem čudovitem športu oziroma načinu življenja. V tem času sem opravil preko 700 alpinističnih vzponov. Leta 2006 sem bil izvoljen za načelnika Alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Slovenska Bistrica. Konce leta 2006 smo se slovenjebistriški alpinisti praktično soglasno odločili, da zaradi lažjega vodenja in uresničevanja vizije, ustanovimo samostojen klub z imenom Alpinistični klub Slovenska Bistrica. Le-ta danes nosi ime po generalnem pokrovitelju - Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica oziroma na kratko Klub AKSB Impol. Od tedaj do danes sem predsednik kluba.
Leta 2005 ste osvojili 8012 metrov visok vrh Shisha Pangme. Kako se danes spominjate svoje odprave v Himalajo?
Lepi časi, še iz mojega aktivnejšega obdobja v alpinizmu. Spomini so pozitivni, ne razmišljam pa veliko o tem, praktično nič, razen če pogovor nanese na to, kar pa redko.
To je ena od mnogih čudovitih zgodb, ki jih je v mojem življenju spisal alpinizem. Na eni strani zgodba o odrekanju, trpljenju, strahu, po drugi strani pa o pričakovanju, sanjah, čudovitih pogledih, z adrenalinom in emocijami prepletenih dogodkov, ki tako močno povežejo prijateljstvo, ki je vsaj za mene ena ključnih prvin druženja in preživljanja prostega časa. Imel sem privilegij in čast, da sem ta očak obiskal in osvojil s prijatelji in izkušenimi alpinisti, od katerih sem se veliko naučil in se še učim o življenju in alpinistiki ...
Je še kakšen vrh ali plezalna smer, ki kliče vaše ime?
Je. Še kar nekaj njih. Bo pa vse odvisno od časa in prioritet, ki si jih človek zada v življenju … Trenutno vsakodnevne obveznosti pridno »odbijajo« vse klice …
Zaenkrat še neosvojene pa so tudi stene novo nastajajočega plezalnega centra v Slovenski Bistrici. Kaj odprtje takšnega objekta pomeni za lokalno okolje in kaj za razvoj alpinizma ter športnega plezanja v Slovenski Bistrici? (Kaj boste kot alpinistični klub pridobili?)
Občina Slovenska Bistrica je v sklopu prenove Športne dvorane Bistrica v letu 2022 pristopila k izgradnji novega sodobnega plezalnega centra. Namen izgradnje je nadomestitev in nadgradnja zastarele plezalne infrastrukture, ki je bila do sedaj umeščena v Športni dvorani, vendar so jo ob prenovi zaradi potrebe po povečanju prostorov bili primorani odstraniti.
Glede na intenzivnost razvoja športnega plezanja je bilo smiselno, da se zgradi objekt, ki bo v prihodnje pokril potrebe in zagotavljal optimalne prostorske pogoje za razvoj športnega plezanja ne samo v občini ampak tudi širše v regiji.
Kljub široki mreži plezalnih sten po celi Sloveniji pa predvsem v vzhodni kohezijski regiji manjka kvaliteten vadbeni center, ki bi ponujal plezalne stene za vse plezalne discipline: težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje ter na eni strani omogočal vzgojo in rekreacijo, na drugi strani pa izvedbo tekem na mednarodnem nivoju. Plezalni center bo zaradi pestrosti zasnove plezalnih površin tako namenjen najširšemu krogu ljudi od začetnikov, družin z otroki, pa do vrhunskih plezalcev. Omogočena bo individualna in vodena vadba za različne kakovostne nivoje, prav tako se bodo izvajali tečaji za tiste, ki se s plezanjem komaj spoznavajo.
Center bo ponujal sodobne balvanske plezalne površine, steno za hitrostno plezanje, notranjo in zunanjo visoko plezalno steno višine 17m, in vse potrebne ostale vadbene elemente: campus, Moonboard, Kilter… Skupna površina plezalnih površin znaša več kot 3200m2.
Z investicijo bo Občina Slovenska Bistrica zagotovila prostorske pogoje za razvoj športnega plezanja ter pomembno okrepila tovrstno infrastrukturo v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, obenem pa bo naše območje postavila ne le na slovenski, temveč tudi na svetovni zemljevid sodobnih plezalnih objektov. Zraven ohranjanja in razvoja športnega plezanja bo investicija pozitivno vplivala tudi na rast športne kulture in športne ozaveščenosti prebivalcev v našem okolju in promociji zdravega življenjskega sloga.
Gradnja poteka v skladu s terminskim planom. Gradbena dela so v zaključni fazi, izvaja se montaža inštalacij in nosilnih konstrukcij za plezalne površine. Zaključek del je predviden letos v mesecu maju.
Na tem mestu bi pohvalil vizionarstvo Občine Slovenska Bistrica in župana Ivana Žagarja, ki so prepoznali potencial tega centra in poskrbeli, da bo mesto, občina in širša regija z izgradnjo plezalnega centra in njegovo ponudbo pridobila na kvaliteti bivanja občanov in pestrosti turistične ponudbe.
Vsi zainteresirani razvoj in aktualno stanje na projektu spremljajo na:
Ali po pridobitvi tega novega objekta načrtujete kakšne novosti v okviru dejavnosti kluba?
• Povečanje kapacitet za delo z otroci in mladino
• Izboljšanje pogojev za delo z vrhunskimi športniki
• Predstavitev športnega plezanja kot urbanega športa in načina aktivnega preživljanja prostega časa širšemu krogu občanov skozi tečaje in vadbe prilagojene čistim začetnikom in tistim ki že imajo nekaj plezalnega znanja in izkušenj.
• Hitrostno plezanje in paraplezanje
• Mednarodne plezalne tekme
Slovenska Bistrica je že pol stoletja mesto alpinistov in plezalcev. Kako pa je poskrbljeno za podmladek? Je med otroci digitalnih generacij še interes za alpinizem in plezanje?
Res je. Slovenska Bistrica je zgodovinsko močno plezalno okolje.
Kot vemo je športno plezanje leta 2020 tudi uradno postalo olimpijski šport, ker seveda pripomore k prepoznavnosti športa. Zraven tega je zlato olimpijsko kolajno osvojila Slovenka Janja Garnbret, kar je še dodatno dvignilo zanimanje za ta šport. Če temu dodamo še domače vrhunske uspehe Lucije Tarkuš je logična posledica, da je tudi v naši regiji ta šport skokovito porastel. Drugače je pri alpinizmu, kateremu je ena izmed prvin športno plezanje (ostale: Drytooling, kombinirano, tehnično plezanje in smučanje) saj se le ta navadno odvija v nevarnem in težko dostopnem svetu in daljših stenah, za razliko od športnega plezanja, ki se po večini odvija na umetnih ali lažje dostopnih in krajših plezalnih stenah.
Ne glede na to, uspešno skrbimo za vzgojo bodočih alpinistov in športnih plezalcev ter popularizacijo alpinizma in športnega plezanja v domačem okolju in širši regiji. Letno v programih šole športnega plezanja trenira 180 otrok in mladostnikov, ker je trenutno maksimalna kapaciteta, ki jo zmorejo naši trenutni nadomestni objekti po selitvi plezalnih objektov iz športne dvorane Bistrica. V naših vrstah imamo tudi mladinsko in občasno člansko reprezentantko Lucijo Tarkuš, ki posega v sam vrh domačega in svetovnega športnega plezanja. V klubu imamo tudi nekaj perspektivnih plezalcev in plezalk, ki so uvrščeni v kategorizacijske razrede Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
Vsako leto, razen v času Koronavirusa, samo na veliki plezalni steni v športni dvorani Bistrica organiziramo tekmi za Vzhodno ligo ter Državno prvenstvo in to že vse od leta 1992, ko je potekalo prvo tekmovanje za mlajše in srednje kategorije. Število nastopajočih na tekmi se iz leta v leto povečuje ker gre pripisati vse večji prepoznavnosti in popularnosti športnega plezanja pri nas. Posledično to pomeni vedno bolj zahtevno organizacijo tekme in vedno višje stroške organizacije. To tradicijo seveda nameravamo nadaljevati in tudi nadgraditi s tekmami evropskega in svetovnega nivoja (v so-organizaciji s PZS) v prostorih novozgrajenega PC.
Koliko ljudi soustvarja AKSB? Ste kadrovsko dovolj podkrepljeni?
Jedro kluba tvori 25 alpinistov in 25 športnih plezalcev. Leta 2007 je klub štel okoli 50 aktivnih članov, od tega 16 otrok in mladincev, danes je členov že več kot 330. Iz tega sledi, da je klub v trendu visoke rasti.
V »luči« izgradnje novega PC se je kljub strateško lotil projekta izobraževanja dodatnih kadrov, ki jih bomo za PC potrebovali, tj. razvoj novih športnih plezalcev, vaditeljev in trenerjev; sodnikov, postavljavcev in opremljevalcev smeri. Tako se je samo lani (l. 2022) programa za vaditelja športnega plezanja udeležilo 8 naših članov in ga tudi uspešno opravilo.
Zraven dela s tekmovalci in otroci, smo aktivni tudi na področju rekreacije in športa za odrasle.
Člani Kluba AKSB Impol smo opremili tudi lepo število športnoplezalnih lokacij v okolici, ki so med slovenskimi plezalci dobro znane in obiskane. Razmišljamo tudi o obuditvi turno-kolesarske sekcije v
klubu, saj se veliko naših članov ukvarja z gorskim kolesarstvom. Le-to doživlja ponoven razcvet, nam pa neposredna bližina Pohorja ponuja več kot odlične možnosti za gojenje tega športa.
Leta 2019 smo v Slovensko Bistrico uspeli pripeljati tudi Festival gorniškega filma z odličnim odzivom publike, zato si želimo, da bi to postalo stalnica.
Česa si za AKSB želite v prihodnje?
Vizija in glavna prioriteta delovanja in usmerjenost Kluba AKSB Impol je še vedno vzgoja in izobraževanje mladih plezalcev, podpora vrhunskemu in perspektivnemu alpinizmu ter športnemu plezanju v celotni regiji. Zagotovo bo v prihajajočih letih primarni cilj izkoristiti potencial nove infrastrukture – Plezalnega centra Slovenska Bistrica, tako pri vzgoji in izobraževanju mladih, kot na tekmovalnem in rekreativnem področju, ter posledično povečati turistične aktivnosti v sami občini in regiji. Ker bo Plezalni center omogočal tudi tekmovanja najvišjega ranga, je eden od ciljev (v so-organizaciji s Planinsko Zvezo Slovenije) v Slovensko Bistrico pripeljati tudi tekme za evropski in svetovni poklal v športnem plezanju. To pomeni zapolnitev spalnih turističnih kapacitet, gostinske ponudbe in ostalih turističnih aktivnosti, ki jih takšen dogodek prinese s seboj. Ne samo v občini Slovenska Bistrica, ampak v celotni regiji. Prav tako se cilja na dnevne oz. večdnevne rekreativne obiske plezalcev in družin plezalcev s širše slovenske, avstrijske in hrvaške regije.
Vsekakor se bomo s pomočjo novega plezalnega centra vpisali na evropski zemljevid plezalnih centrov. Glavna želja pa seveda ostaja povečanje števila plezalcev v regiji in doseganje tekmovalnih uspehov v športnem plezanju na najvišjem nivoju. Prav tako bomo v prihodnosti nadaljevali trend slovenjebistriških odprav v tuja gorstva in poskušali dodati še kakšen pomemben prvenstveni vzpon ter osvojiti še kakšnega osemtisočaka. Seveda bomo skušali opraviti tudi čim večje število kvalitetnih vzponov tudi v domačih gorah. Skratka, trudili se bomo še naprej vzdrževati visok nivo bistrškega plezanja, kar nam bo v precejšni meri olajšal novi plezalni center.
