12.9.2021: Elfengarten, Grazer Bergland, 300m
V soboto zvečer smo se Zdenko, Mira, Danijela in jaz na hitro dogovorili, da gremo naslednji dan v graške hribe plezat. Tam sem bil samo enkrat, lepe stene, čas v nedeljo sem imel, PCT imam… in sem bil takoj za.
Smer se nahaja v J steni Roethelsteina, dostop do smeri je kratek, smer lepa. Ker sem začetnik v plezanju, sem šel v to smer z »rešpektom«. Ocena smeri je 5-/4 obl. Prvi je začel Zdenko, ki je že pri vstopu potegnil v težjo varianto (5+). Jaz sem bil v navezi z njim in po kriku Zdenka »varujem« sem štartal samozavestno, vendar po nekaj metrih že bil v lastnih krikih maksimalnega napora. Prvi cug mi je bil zelo težek, potem pa vedno dlje smo plezali, lažje mi je šlo. Za mano je prva v navezi Danijela – Mira plezala Danijela, seveda suvereno. Skratka, lepa smer, dobra skala in super družba.
Ko smo se peljali domov, je sledilo obvezno kopanje v jezeru Roethlestein in plani za naprej. Ob pogledu vremenske napovedi smo videli, da bo še v torek lepo vreme, pa še vinjeto smo imeli. Mira da predlog za Wetzsteinplatte, baje zelo lepa smer. Povem, da v ponedeljek preverim v službi za dopust. Preveril. Gremo!
14.9.2021: Wetzsteinplatte, Hochschwabgruppe, 250m
Ob 6.00 se dobimo v Sl. Bistrici in krenemo proti Hochschwabgruppe. V navezi smo sedaj trije, Zdenko, Danijela in jaz. Po kakšnih 2 urah vožnje pridemo do parkirišča, se opremimo in štartamo do vstopa, do katerega smo hodili slabi dve uri. Stene so divje in že dostop do začetka smeri je zelo izpostavljen… Potem se začne lepši del, ocena smeri je 6-/5- obl. Prva dva cuga so plate z malimi žlebovi, v katere se da fajn stopit. Skala je odlična in je prav fajn plezat, razgledi so fenomenalni. Do vrha je bilo polno vsega: dve prečki, previs (detajl 6-), ampak plezalke so fajn prijele, saj je skala ostra in čista. Plezali smo zelo tekoče in končali smer v 2 urah in tričetrt. Na koncu smo bili nagrajeni z fenomenalnim razgledom na vse strani. Top! Zame je bila to do sedaj najtežja in najlepša smer. Hvala Zdenko.
Po preplezani smeri smo si na vrhu vzeli nekaj minut časa, se okrepčali in odšli proti avtu. Sestop je trajal cca. 2 uri. Na poti nazaj smo se seveda ustavili v jezeru Roethlestein in se okopali. Hladna/mrzla voda je res zakon, ekspresna regeneracija in v par minutah si poln energije.
Gremo naprej…
Tomaž Pivec
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus