Kratka nemška v Triglavu

Triglavska severna stena je nedvomno zelo priljubljen in zaželen cilj med plezalci. Tako je bila tudi pri meni že nekaj časa na seznamu želja Nemška smer, za katero sva se že po malem dogovarjala z Ivekom.

V sredo se je tako vse poklopilo in še ugodna vremenska napoved naju je pognala proti Gorenjski. Točno ob peti uri štartava s parkirišča pri Aljaževem domu. V prijetnem hladu dostopiva pod steno, kjer se opremiva in ob sedmih vstopiva v smer. V prijetnem hladu plezava spodnji del smeri preko številnih stolpov, kjer naju po nekaj raztežajih dohitita dva plezalca, ki plezata nenavezana in ju spustiva naprej. Vso smer nato ne vidiva nikogar več. V lepem plezanju se izmenjujeva v vodstvu in sva tako v slabih treh urah na Nemškem turncu pri vpisni knjigi. Tu se razveževa in pospraviva štrik ter narediva kratko pavzo za malico. Nekaj snega v Nemški grapi nama ne dela težav, spodaj ga obideva po skalah desno, malce višje prečiva snežišče in se snegu umikava po skalah levo. Slediva izstopu Zimmer-Jahn. Do zadnjega raztežaja, ki je tudi detajl smeri, plezava nenavezana, nato se pod njim zopet naveževa. Ker je Ivek smer že nekajkrat preplezal, prepusti meni, da splezam zadnji raztežaj naprej. V lepem plezanju hitro dosežem zadnji težaven del smeri , to je rahel previs, čez njega v levo in prestop čez trebuh ven iz stene. Malce višje se razveževa, pospraviva opremo in se vzpneva še dobrih 100 metrov po grušču. Na vrhu Stene sva točno ob dvanajstih po petih urah plezanja. Sledi še malo zoprn sestop čez Prag, ki pa nama je v še prijetnih temperaturah minil sorazmerno hitro. Uspešno turo zaključiva v Aljaževem domu, tako kot se spodobi.

Aljoša Pavlič