Zaradi službenih obveznosti se letos nisva uspela priključiti tradicionalnemu taboru v Paklenici, zato pa sva izkoristila še prevroče vreme 14 dni kasneje.
Tako sva se kljub ne ravno obetajoči napovedi 15.05. odpravila novim plezalnim dogodivščinam naproti.
Za ogrevanje 16.05. se Bogdan odloči, da se bo preizkusil v na novo nastali smeri Kišni čovjek v Ilinacu, 6b. Ko jo najdeš, je smer lepa; predvsem poč, ki doda tisto češnjo celotni smeri.
Naslednji dan greva zaradi slabše napovedi in kratkega dostopa uživat v 6a, Zu den WasserRille v Križ. Kjer kot po Murphyjevem zakonu mora biti najtežji raztežaj pač moker. In če je bila smer lepa, potem še vseeno ostane sestop. Vse pa očitno res ne more biti lepo. Sestop… Ne vem, kaj bi lahko napisala. Nekako tako, da je bilo slišati vse jezike vseh sosednjih držav, ki pa jih ni primerno omenjati, tisti z bujno domišljijo si kar dajte duška.
Primerno ogreta se 18.05. zapodiva v 6b+, Plošče po Solilom: Za stare prijatelje. Meni je predvsem ostal v spominu del mokrega najtežjega raztežaja. Kjer je »platasta« zajeda na levi in desni strani, kjer nikjer ni nekega konkretnega stopa, oprimki sicer so, pa še ti so zelo majhni, če jih sploh najdeš. Zaradi slabih izkušenj prejšnjega dne s sestopom, se ta dan soglasno odločiva za spust po vrvi.
V soboto počivava v plezališču. V nedeljo pa je čas za novo borbo z 6c, Glava muflona, Veliki Borovec. Tega je imel Bogdan v planu že septembra, vendar ni bilo usojeno. Zato pa sva jo uspela splezati tokrat. Smer je plezljiva in lepa. Detajl 6c pa je za postavit roke in noge taki pravi, na minimalnih oprimkih.
Za krajši dostop se odločiva v ponedeljek, saj se iz najine baze odpraviva kar peš. Pod Babjačo, v smer Za Karlo 6b+. Na začetku smo malo vrtnarili, kasneje pa smer pokaže svoj pravi, resnejši značaj. Detajl je pod buhteljnom in preko, kjer ni nekega pametnega oprimka, zdaj se pa naloži nekako preko, kakor veš in znaš. To bi bilo lahko primerno za kak zabavni program tipa »pokaži kaj znaš«.
Zadnji dan pa se odločiva za 6a+, Forma Piva v Stomornici. Predvsem prvi raztežaj mi je delal manjše težave. Naslednja dva raztežaja 6a+ pa sta, ko ugotoviš tehniko plezanja, predvsem zanimiva. Taprava za malo pomatrat, saj niti nista tako zelo lahka, kot zgledata na prvi pogled.
Tako sva zaradi vremena, ki ni več dopuščalo niti malo plezanja na soncu, a kljub vsemu polna novih spominov, predčasno zaključila še en plezalni dopust v Makarski rivieri in Omišu.
Sonce, morje in plezanje, vendar brez metanja kamenčkov v morje.
Nekaj fotografij v galeriji ali klik na fotografijo.
Andreja in Bogdan
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
