Čeprav s kar nekaj zamude, je na meni, da napišem nekaj stavkov o opravljeni turi.
V petek zvečer (19. januar) dobim klic od Gogija, če bi šel v brege. Seveda me takoj zamika in vprašam, kam bi šla. Ko mi pove, kaj ima v mislih, sem kar malo zaštekal, vendar pa takoj razloži, da so razmere super. Ker se takega klica in ture seveda ne zavrne, si takoj zrihtam vse potrebno, da sem fraj. Tako sva v soboto (20.1) ob šestih zjutraj že zagrizla proti Okrešlju. Do GRS zavetišča je bilo shojeno, od tam naprej pa sva se kar namatrala do vstopa v smer, saj sva gazila po novo zapadlem snegu. Po treh urah sva pod steno, kjer se opremiva, za nama pa je že tudi nekaj navez, ki so jih opevane dobre razmere v smeri zvabile v te konce. Začneva nenavezana in tako nekaj časa kar dobro napredujeva, nato se naveževa in tako nadaljujeva do vrha smeri. O razmerah ni kaj dosti izgubljati besed, ker so bile zares dobre, tudi čez plate je bilo vse zalito in je res vse dobro držalo. Na štantih je včasih bilo malo gužve, vendar ob številu navez v smeri na ta dan je še kar šlo. V sami smeri sva bila pet ur in pol, kar se je poznalo tudi na mojih že kar razbolelih prstih na nogah. Na vrhu smeri naju je pričakal močan veter, zato sva na hitro pospravila in se spustila do vstopa v Turski žleb, kjer sva naredila prvi pravi postanek za malico. Sledil je le še spust po žlebu do koče na obvezno rehidracijo, ter povratek do avta že v mraku.
Aljoša
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
