Kako smo preživeli aktivni prvomajski dopust.
Zaradi slabe napovedi sva se odločila, da se podava novim smerem naproti v soboto zjutraj, kar se izkaže za modro odločitev. Najprej sva se ustavila v Dabarskih kukovih, kjer sva splezala smeri: Tempo vulcano, 6a; La forza dell' ignoranza, 6b; ter prvi raztežaj smeri Reunion 6c. Dabarski kukovi na kratko: kratek dostop, hiter sestop, nekaj mokro, nekaj suho ter veter. Proti večeru pa se odpraviva proti Paklenici, kjer se je že nastanil preostali del kluba.
V Paklenici sma preplezala z različnimi soplezalci: Šaleško smer in Brid za Veliki Ćekić; Kosovo, L'anno delle Lumache, Armadillon ter Zimski cvjet.
Mislim, da smeri v Paklenici ni potrebno posebej predstavljati, saj so po večini vsem poznane. Tako sva zaključila s Paklenico ter se še isti dan prestaviva do Makarske riviere.
V sredo, oba polna moči, se za začetek odločiva za smer Pjesma sirena, 6b+ v Pajevini. Po začetni plati 6b, kjer držiš nič in stojiš na nič, je na preizkušnji predvsem tvoja sposobnost iskanja oprimkov in stopkov, katerih ni. No, eden izmed naslednjih raztežajev je radiator z oceno 6b+, pa ti ponudi prav posebno tehniko plezanja. Ko gledaš nekoga, ko tako suvereno spleza cel raztežaj (Bogdan), je bilo pri meni to plezanje malo manj fino in dosti bolj glasno kot pri Bogdanu. Na vrhu smeri pa je z malo pozornosti moč najti ostanke vojne. Smer je vsekakor nekaj posebnega, še posebej zaradi izjemnega razgleda.
V četrtek se odločiva za plezanje na grebenu pred Bukovcom zaradi možnosti padavin in neviht ter možnosti hitrega pobega iz smeri . Plezala sva smer Sinbad Moreplovac, 6a. No, ta dan so se vremenarji odlično zmotili; mokra nisva bila, je pa naju sonce dodobra obsijalo in nasijalo. Smer lepa, z logičnimi prehodi ter v vršnem delu nudi pogled na glavno steno Bukovca.
V petek zaradi jutranjega neurja strumno odkorakava v Vrisove Glavice, pod smer Dalmatinska ruleta, 6b. Verjetno tega plezalnega poligona ni potrebno posebej opisovati. Prav tako lepa smer, kratka, sladka, z detajlom 6b, ki ga premagaš brez večjih problemov, če postaviš noge prav (res bi bilo fino osvojiti to umetnost).
V soboto, za konec, pa sva se podala še v steno Pod Vilino Gumno(Voščac), v smer Moon River, 6b/c. Odlična smer v spodnjem in srednjem delu. Zadnji raztežaj smeri pa (ocena 6a). Prav super za trenirat psiho. Prva polovica raztežaja nama je ostajala v rokah; skoraj vsi oprimki, ves drobir, ter obstoječe vmesno varovanje, katero je že preperelo in razpadlo. Ob pogledu nazaj z vrha pa sva opazila, da če že kdo pleza to smer, raje pobegne v desno, v lažji svet.
Tako so nove smeri preplezane, novi spomini napisani, in še ene sanje odsanjane. In dokler bova sanjala, se bova vračala, plezala nove smeri in pisala nove spomine, vedno znova, znova in znova…
Nekaj fotografij v galeriji.
Plezala, pisala nove spomine in sanjala sva: Andreja Fošt&Bogdan Napret
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
