Plezalni tabor Vipava 2016

3. in 4. septembra smo za otroke, ki obiskujejo treninge športnega plezanja na Alpinističnem klubu Slovenska Bistrica priredili plezalni tabor v Vipavi.

Anže je o taboru napisal kratek spis, ki si ga lahko preberete spodaj, Matic pa je naredil kratek filmček.

V soboto 3.9.2016 ob 6:00 smo se zbrali nadobudni plezalci našega kluba in se vsi nestrpni odpravili v Vipavo. Po dveh urah vožnje smo prispeli v kamp Tura, ki nam je bil dom naslednja dva dni. Postavili smo šotore in spraznili prtljago ter kakor hitro se je dalo zdrveli do plezališča. Ob devetih smo prišli do sektorjev kjer smo plezali. Ogreli smo se, ter začeli plezati. Po malici je potekal tudi izpit, najprej pisni del in nato tudi praksa. Medtem, ko so se starejši trudili z izpitom ter napenjali možgančke, smo mi raziskovali jamo. Veliko smo plezali a smo tudi kaj ušpičili... Bil je zelo vroč dan, zato nam je hitro zmanjkalo vode, midva z Žanom sva se odpravila po njo nazaj v kamp. Napolnila sva plastenke in se odpravila nazaj do plezališča. Medtem ko sva pa midva odšla po vodo, so se oni odločili, da so se za danes naplezali in tako, ko sva prišla gor so rekli "mi pa pojdemo dol". Po prhi in hitrem premisleku smo se odpravili v mesto na pico. Po obilnem čakanju in dobri pici, smo glasovali kaj bi raje delali. Naj bi šli na koncert Šifrerja, vendar o njem ni bilo ne duha ne sluha. Potolažili smo se s tem, da smo se vsedli na robnik in je Matic na mobitelu zaigral pesem Gorska roža. Komada je bilo konec in odpravili smo se proti kampu. Vendar pot nazaj ni bila tako kratka saj smo se izgubili ter dvakrat zavili v slepo ulico in lahko bi še našteval. Vendar tudi slepa kura zrno najde tako smo mi našli kamp. Bili smo zelo utrujeni zato smo zelo hitro zaspali. V nedeljo zjutraj smo se zbudili ob sedmih, se hitro preoblekli, najedli in odšli plezat. Ta dan smo plezali v sektorju Pikapolonica. Filip in Matic sta stavila, kdo bo preplezal več smeri. Zadnji dan smo izkoristili in zelo dolgo plezali, tako, da je vsak praktično preplezal smeri, ki si je zadal, da jih bo. Ob koncu plezanja sta Matic in Marjeta namahala Filipa in Nevena saj je bil izid 8 : 6. Odpravili smo se v kamp kjer smo po hitrem postopku pospravili šotore in zložili prtljago v avtomobile. Pred odhodom smo si privoščili tudi majhno pojedino. Ustavili smo se v piceriji in pojedli v NAPREJ naročeno hrano, natančneje testenine, kako so se prilegle po napornem dnevu. Vendar čas hitro teče, mi smo se imeli krasno ob druženju in plezanju. Zagotovo pa bo ta tabor našel prav posebno mesto v našem spominu, saj je bil krasen in zagotovo po mnenju vseh prisotnih prekratek. 

Anže Flis