Mesec maj vsaj za večino, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem ali alpinizmom, pomeni komaj pričakovani vsakoletni odhod v Paklenico. Naju pa že par let vleče še malo naprej odkrivati ter občudovati neokrnjeno naravo, kjer ne srečaš žive duše ter si sam s steno in smerjo.
Letos sva se odločila za smeri, ki sta jih prva preplezala in opremila Madžara Oszkár Nádasdi in Enikő Szentirmai. Prva smer je bila Otok ljubavi v Pajevini, 6b.
Smer do zadnjega raztežaja drži, ni časa za počitek in vsak raztežaj ti ponudi nekaj novega in nepričakovanega, tako da malo s strahom pogleduješ na naslednji raztežaj in ugibaš, kakšna bo rešitev naslednjega problema. V smeri pridejo na vrsto tudi znameniti pakleniški radiatorji, ki ti poberejo še zadnje kančke moči. Mene je smer zelo navdušila, čeprav sem bila na vrhu vidno utrujena.
Naslednji dan sva se odpravila v Vrisove glavice, v smer Pollatok 11. Fino, da sva izbrala krajšo in lažjo smer, predvsem zato, ker je moja malenkost nenamerno pozabila plezalnike v avtu, tako da sem morala smer preplezati s pohodnimi čevlji. Ocenjena je s 5c, vmes pa sva še malo vrtnarila, saj je bila na določenih mestih fino zaraščena. Pa tudi sonce nama je ta dan napovedalo borbo, tako da izbira krajše in lažje smeri sploh ni bila napačna.
V petek sva se nato odločila za Papírcicák 6a v Malem Borovcu. V tej smeri mi je ostala v najlepšem spominu zajeda, kjer se ti oprimki kar odpirajo, čeprav je prehod skozi ta del smeri videti bistveno težji.
Najin plezalni dopust se je tako žal zaključil, a kljub njegovi kratkosti sva splezala nekaj smeri v čudoviti Makarski rivieri, ki te v nobenem primeru ne more razočarati, ter vedno znova uživala v razgledu, ki te pusti brez besed. Sem se bova vsekakor vedno znova in znova še vračala, dokler ne bodo smeri preplezane in sanje izsanjane.
Andreja
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
