Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica
Ogledov: 1108

Nepal Treking in vzpon na Lobuche East (6119m)

Po dolgotrajnem dušnem zorenju in hrepenenju, predvsem po rezu od hiperaktivnega vsakdana in obveznosti, smo se s Primožem in Blažem preteklo zimo dokončno odločili, da potujemo v Nepal.

Pot smo planirali med 04.04. in 27.04. Po vseh kompromisih in uskladitvah poslovnega in zasebnega, se je naša pot končno in vendarle začela na Brniku v ponedeljek 04.04. zvečer. Pot nas je vodila skozi Beograd in Abu Dhabi do Kathmanduja. Po dveh prenočitvah v Kathmanduju smo se 07.04. z notranjo letalsko linijo in vodnikom Krišno odpravili v Luklo, izhodišče večine trekingov in odprav v svet svobode. Pot ter pristanek na letališču v Lukli je posebna izkušnja. Tukaj smo se sestali še z nosačema Budo in Tonko. 'Bratovščina' je bila pripravljena. Pred nami je bilo petnajst brezskrbnih dni v deželi božanstev, še vremenska napoved je bila kolikor toliko ugodna. Z vrhuncem poti in vzponom na Lobuche East Peak 6119m, nad vasjo Lobuche, v nacionalnem parku Sagarmatha.

Etapno smo prvi del poti ter nočitve razdelili na vasi Monjo, Namche Bazar (2x), Dole, Machermo in Gokyo. Tukaj nas je čakala prva aklimatizacijska tura na razgledni vrh Gokyo Ri 5.360m. In od tukaj smo lahko občudovali enega od štirinajstih očakov, Cho Oyu. Do tedaj je to bila moja najvišja dosežena nadmorska višina. Pravzaprav sem skoraj od samega začetka v Lukli iz ure v uro podiral svoje osebne dosežke. V tem pogledu sta Primož in Blaž izkušenejša. A rekordi niso bili tisto, po kar smo prišli. Prišli nismo po nič, a imeli smo skoraj vse.

Po sestopu z vrha in krepčilnem zajtrku smo se odpravili preko ogromnega ledenika Ngozumba v vas Dragnag pod vznožjem prelaza Cho La. Tukaj nas je presenetil prvi popoldanski sneg, a na srečo ga je padlo res samo za vzorec, kar nam je drugo jutro prineslo pravljično zimsko-sončno kuliso. A pot je še bila pred nami. Čeprav smo bili v družbi izkušenih, menim, da so nam vsem prišle prav stopinje 'prvopristopnika' tistega dne (gledano z obeh smeri). To je bil izkušeni domačin, ki tiste kamne pozna enako kot pozna samega sebe. Skupaj so eno.

Drugi aklimatizacijski vrh oz. prelaz Cho La 5.420m smo varno dosegli po nekajurnem vzponu. Na vrhu smo se 'kopali' v soncu in ledu. Sestopili smo na drugo stran v vas Dhugla, v dolino, kjer kraljujeta šesttisočaka Cholatse in Ama Dablan. Naslednje jutro smo se odpravili v Lobuche, naše nekajdnevno zatočišče na višini 4.970m. Dan zatem smo se odpravili na naš tretji aklimatizacijski vrh, Kala Patthar na višini 5.550m. Od tam je moč videti najvišji teater na svetu z Mount Everestom, Lhotsejem in Nuptsejem v glavnih vlogah. Še dvema očakoma od štirinajstih, ki smo jih lahko občudovali v 'živo'.

Doživeto nas je samo dodatno motiviralo pred našim vrhuncem, vzponom na Lobuche East. Naslednji dan smo se iz našega 'tabora', ki nam ga je nudilo udobje naše sobe OXYGENE ALTITUDE LODGE-a, odpravili v višinski kamp na višini ca. 5.500m. No poti tja smo se sestali z našim sirdarjem za vrh, izkušenim alpinistom. Skupaj smo postavili kamp, vodnik Krišna in nosača sta se poslovila. V pričakovanju odhoda na vrh smo vsak zase zrli v neskončnost, meditirali ali pač samo počivali (čakali). Pri meni je bilo vsega po malem. Spal nisem nič. V objemu trde teme in mraza smo se ob treh zjutraj odpravili skozi skalni labirint. Srce je bílo, v prsih je stiskalo. Tukaj se pozna, koliko je človek treniral. Sam sem imel težka obdobja. Gnala me je sila v glavi. Del zavednega je pravil, da sem sposoben, obdan sem bil z ljudmi, ki sem jim zaupal in ki so bili izkušeni. A zavedno so bili prisotni tudi mraz, utrujenost, strmina. Nekje na polovici poti smo se opremili s tehnično opremo za ledno plezanje. Nezavedno je postalo zavedno po dobrih štirih urah plezanja, ko smo v jutranjem soncu stopili na vrh 6.119 metrov visokega Lobuche East. Zajokal sem, od sreče, da mi (nam) je uspelo, od spoznanja, da je konec naporov. Vrh ni izrazit. Skupino Lobuche sestavlja nekaj vrhov, a pogled s tiste zemeljske točke na okoliško pokrajino je v meni pustil neizbrisen pečat.

Tino Šoštarič



NA VRH STRANI
Kontakt
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica
Prežihova ulica 4
SI-2310 Slovenska Bistrica
031 506 931 (predsednik)
info@alphut.net
Sledite nam:

Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus