V nedeljo, 12.7.2015 zjutraj sva se z Vikijem odpravila v Logarsko dolino, kjer sva preplezala Igličevo smer, klasiko v Mali Rinki. Že zjutraj na parkirišči pod Okrešljem najdeva Lindov avto in ugibava s kom je in kam sta šla plezati.
V smeri je bilo kar nekaj navez pred nama, zato sva temu ustrezno prilagodila tempo hoje. K temu je ustrezno pripomoglo tudi jasno nebo, brez oblačka. Sicer nama je EOL vsake toliko časa namenil kakšno sapico, za kar sva mu bila neizmerno hvaležna.Tudi pod steno sva si vzela veliko čas, a sva kljub temu dokaj hitro ujela zadnji navezi v smeri. Celjana sta naju vljudno spustila mimo, druga naveza je pred tem raztežajem zavila v Debelakovo varianto Igličeve smeri. Tako, da je bila plezarija nemotena in po rahlo naloženih uvodnih raztežajih, čisti užitek. Kljub temu, da sva uporabljala težko Vikijevo opremo, za katero sva se ob vsaki menjavi prepričevala, da toliko kompletov pa res ne rabim, frendov (op. metuljev) tudi ne …Ker nikjer drugje, razen v Igličevi smeri, zjutraj nisva opazila drugih navez sva predvidevala, da je Robi aka Lindo pravtako plezal to smer. Zato sem se na vrhu odločil, da ga pokličem, da uskladiva lokacijo za pivo … Izkazalo se je, da Lindo pleza z Marjeto Direktno v Štajerski Rinki in da sta logično še v steni, ker je smer daljša in zahtevnejša. Tako, da sva na koncu midva ob pivo počakala njiju. Zgodbo o anoraku, bo morda dodal Lindo … Tomi Aurednik
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
