V nedeljo sva se s Tomažem senčila v smeri Aktinidija v predostenju Križevnika.
Kot ponavadi v steni ni bilo nikogar drugega; samo pohodniki v Robanovem kotu, žvrgolenje ptic in najini čudni glasovi, smeh in na trenutke globoko dihanje.Smer zanimiva; divjina, ki preseneča in navdušuje s svojo lepoto. Večino varovanja se da urediti s »prijatelji«, pa tudi kline se da lepo zabijati, kjer to pač gre.Priporočava, le stena in smeri naj ostanejo takšne kot so.Bogdan Napret
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus