3x 7c za Andreja v Franciji

Andrej Bek se je vrnil z enomesečnega plezalnega potepanja po Franciji in v spodnjem članku ter forografijah je strnil svoje vtise.

26. junija smo se iz Ljubljane odpravili na dolgo pot v znano plezališče Ceuse v Francoskih Visokih alpah. Maks, Tim, Blaž in jaz smo se družili kar cel dolgi mesec.  V kampu Sigoyer, ki leži na nadmorski višini 1300 metrov smo si postavili šotor in priročno kuhinjo. Naš vodja Blaž je zelo dobro skrbel za naše želodce, mi pa smo pomivali posodo, lupili krompir in mu pomagali pri gospodinjskih delih. V tem kampu smo ostali približno tri tedne.   Vsak dan smo spali do enajstih dopoldne . Dobro smo pozajtrkovali ( naprimer palačinke , kruh in razni namazi, jajca na oko…) potem pa peš odšli eno uro hitre hoje daleč v hrib v plezališče.  Med kampom in plezališčem je bilo približno 400 metrov višinske razlike. Vsak od nas je nesel zelo težak nahrbtnk , tako da je bila hoja naporna. V plezališču smo za ogrevanje najprej plezali smeri 6b ali 6c, potem pa različno naprej . Smeri so bile navadno dolge okoli 40 metrov in več. Na celem plezalnem izletu sem preplezal tri smeri, ocenjene 7c in nekaj smeri 7b in 7a. Tim je splezal 8c, Maks pa eno smer 8a. V plezališču smo plezali od enih popolde do poldesetih zvečer. Po dveh dnevih plezanja je vedno sledil dan pavze. Vedno smo v prostem dnevu odšli v najbližje mesto Gab, kjer smo nakupovali hrano in izkoristili zastonj internet. Mesto je tako majhno kot Slovenska Bistrica, ima pa McDonald’s. V času svetovnega nogometnega prvenstva smo v mestni gostilni spremljali odločilne tekme. Vsi navijači so bili za Nemce. Na koncu je Nemčija tudi zmagala.  Vreme je bilo zelo raznoliko. Veliko je bilo dežja, vendar vedno takrat, ko smo imeli pavzo. To je bila sreča, da smo lahko ostale dni nemoteno plezali. V plezališču so bile dnevne temperature okoli 10 stopinj in takrat, ko nismo plezali, smo morali obleči tople puhovke. Med plezanjem sem se ogrel in plezal v puloverju. V kampu je bilo topleje, čeprav so ponoči temperature zelo padle. Nižje od našega kampa (na pol poti do mesta Gab) je bilo veliko jezero. Tam smo se tudi nekajkrat kopali . Voda je imela 18 stopinj in je bila zelo osvežujoča.   Po treh tednih bivanja v Sigoyerju smo se odpravili v L'Argentière, kjer se je odvijala tekma za mladinski evropski pokal v balvanih. Udeležila se je je tudi slovenska mladinska reprezentanca, katere člana sta tudi Tim in Maks. Medtem, ko sta onadva počivala zaradi tekme, sva midva z Blažem plezala. Plezališče je bilo zanimivo. Skale so imele veliko podprijemov in stranskih oprimkov, redkost pa so bile običajne “šalce”, kot jih poznamo v Sloveniji. Na določenih mestih se je skala krušila, vendar je bilo vseeno užitek plezati. V reki, ki je bila ob kampu, smo se kopali kljub temu, da je bila reka ledena. 23. julija smo se po poznem zajtrku odpravili nazaj v Slovenijo. Z eno besedo lahko zaključim: bilo je super in še bi tako plezal. Andrej Bek