Korošica in Vežica (Tik pred dvanajsto in Akademska)

Končno se je obetal lep sončen vikend, kot nalašč za obisk hribov.

V soboto zjutraj sva se Gorazd in Ursula odpeljala proti Podvolovljeku, od koder sva zakorakala proti Korošici in Vežici. Ker se dom na Korošici odpre šele 20. junija, sva poleg plezalne opreme s sabo tovorila še vso potrebno kramo za nočitev in prehrano, tako da sta bila nahrbtnika kar težka. Na dostopu do koče naju je presenetila količina snega, ki ga je  še ogromno, tako da večina poti poteka po gnilem snegu. V soboto sva plezala smer Tik pred Dvanajsto v Vežici. Smer je opremljena s svedrovci, vendar je za varno plezanje potrebno zatakniti kak metulj ali zatič. Nad smerjo, ki večinoma poteka po kompaktnih ploščah, sva bila navdušena, saj je plezanje lepo in tekoče, v detajlu pa je treba kar pomisliti, kako bi se ga lotil. Za razliko od smeri pa nisva bila navdušena nad hojo nazaj do Korošice, saj je sonce neusmiljeno nažigalo in se nama je melišče vleklo v nedogled, tako da sva hitro spremenila načrte za nedeljo (ponovno sva nameravala v Vežico), saj nisva želela še enkrat skozi to kalvarijo. Naslednje jutro je bilo trpljenje pozabljeno in vseeno sva se vrnila v Vežico, kjer sva si nagledala Akademsko smer. Upala sva samo, da na poti nazaj ne bo ponovno žgalo sonce. Drugi raztežaj smeri je bil precej moker, vendar je skala tam dovolj razčlenjena, da mokrota ni pretirano motila. Zelo lep je peti raztežaj, kjer te pričaka plata z majhnimi oprimki in stopi, da sva se počutila kot v plezališču. Ključni raztežaj se mi je zdel zelo težek, saj si na koncu detajla ne moreš pomagati s tehniko, ampak je treba splezati prosto (pred tem si lahko pomagaš s prusikom). Detajl je sicer dobro opremljen (kot večina smeri), vendar si padca na kline, ki sta jih pred skoraj 50 leti zabila Peter in Barbka, res nisem želela. Tako niso pekle samo noge v plezalnikih, ampak je bolela tudi glava :) Začetek hribovske sezone sva si lepo začinila, saj sva na koncu ugotovila, da sva več hodila kot plezala. Nama pa je v nedeljo prizaneslo vsaj sonce, ki se je pridno skrivalo za oblaki in tudi voda je tekla izpod snega, da sva pogasila žejo. Ursula