Na skupno turo, katere cilj je bil vrh Begunjščice z nadmorsko višino 2060 m, smo se odpravili zgodaj zjutraj s parkirišča pred Gamsom v Slovenski Bistrici. Posadka je bila sledeča: gospod načelnik Tomi, Tomaž, Tomi, Floko, Gorazd, Napi, Matjaž, Andreja, Ursula, Jana, Špela in jaz.
Malo pred sedmo uro smo se pripeljali na parkirišče pod smučarskim centrom Zelenica, kjer smo se opremili, dodatno okrepčali in se usmerili na pot v smeri Begunjščice, Vrtače in Stola. Z Gorazdom sva šla po drugi poti kot ostali in se nato združila z Jano in Špelo ter nato še z Ursulo. Usmerili smo se proti Šentanskemu plazu in ko je hoja postajala otežena, smo pot proti vrhu nadaljevali z derezami, čeladami in cepini v rokah. Tomi in Tomaž sta se podala v smer AGT, načelnik Tomi, Floko, Napi, Matjaž in Andreja pa so ubrali Zahodno grapo. Ko smo dosegli greben, smo nadaljevali z nekaj minutno hojo in okoli enajste ure prišli na vrh Begunjščice. Ursula in Gorazd sta bila s smučmi in sta se vrnila po isti poti, po kateri smo prišli, ostali pa smo sestopili po Osrednji grapi. Okoli 12. ure smo prispeli do Doma na Zelenici.Osebni vtisi pa…opremljena z vso mogočo opremo…doživljala neznane bolečine v hrbtu od težkega nahrbtnika…spoznavala tehniko hoje z derezami in razmišljala, kako naj hodim, da bo hoja kar se da znosna…ugrezanje snega… dobre inštrukcije in zanimivi podatki in napotki…negativne misli (sprožil se bo plaz, ostala bom sama in se morala po temi vrniti nazaj, zmrznila bom…), ki so jih na srečo sonce in črne ptice na nebu pregnale… skoncentrirana na hojo z derezami navzdol z vprašanjem v glavi, ali se bom ustavila s cepinom v primeru padca… potrpežljivost tistih z več izkušnjami …po opravljeni poti pa počitek, martinčkanje na soncu in spoznavanje osnov meditacije :)Bilo je enkratno super.NežaSlike so na tej povezavi:
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
