Celjska smer v Mali Rinki

Decembra so moji vikendi običajno delovni, zato je za hribe bolj malo časa, ampak za preteklo nedeljo sem si izborila prost dan. Želela sem plezati. V soboto zvečer smo se zmenili še za uro in tako smo se v nedeljo zgodaj zjutraj  Tomaž, Janja in jaz odpeljali proti Logarski dolini.

 Naša želja je bila Celjska smer v Mali Rinki. Iz zapisov na strani AO Železničar smo vedeli, da razmere niso dobre, ampak smo kljub temu odšli pogledat. Spodnji del do kamina je bil še kar dober, pri kaminu pa smo začeli garati. Glede na Tomaževe sočne besede sva z Janjo vedeli, da bo treba gristi. Sneg v smeri je bil večinoma nepredelan, led tanek, skala pa posipana s sipkih snegom. Z nadaljevanjem v grapi nismo imeli težav, se je pa ustavilo pri izstopu. Čakal nas je raz, ki je postregel z mešano tehniko plezanja – cepini, roke, noge, kolena. Še najbolj smo bili veseli zamrznjenih trav, saj so edine zares držale tako cepine kot dereze. Tomaž je odlično izplezal in za nagrado sta ga na vrhu pričakala megla in močan veter, ki ga je zdeloval, ko sva se z Janjo vsaka na svoj način ukvarjali z razom. Na vrhu  smo se veseli objeli in se smejali drug drugemu, da smo težave uspeli prelisičiti. Še po svetlem smo sestopili proti dolini in se prijetno utrujeni odšli okrepčat k Valentini v Solčavo. Imeli smo poln delovni dan, ki nas je znova napolnil z posebno energijo, ki jo lahko dobiš le v hribih.Ursula Slike so v

Galerija