Zelo spremenljivo vreme v preteklih dneh nas je prisililo, da izberemo hitro dostopne cilje. Zato se nas je sedmerica odločila za najhitreje dostopno goro.
Na to sva se z Milanom prvič povzpela pred 31 leti. Takrat še ni bilo prelepe postojanke na višini 4672 m. Tako smo se v sredo pripeljali do Čebulne pampe v dolini Lllanganuco, ki leži malo pod 4000 m. Od tam smo se povzpeli do postojanke za Pisco. V četrtek ob 1 uri smo vstali in odšli proti našemu cilju. Ob siju lune in kasneje čelnih lučk smo našli pot preko ledeniške morene, po kateri smo se povzpeli do prvih jezikov snega. Pot smo nadaljevali po labirintu razpok na sedlo med Huandoji in Piscom, kjer so nas srečali prvi žarki dneva. Severna stran gore predstavlja kuliso s peno oblitih skulptur, za katerimi se skrivajo ogromne razpoke. Vzpon smo nadaljevali do vrha, kjer so se že začeli preganjati oblaki, kljub temu, da je bila ura šele 9. Hitro smo pričeli sestopati, saj so oblaki postajali vse gostejši. Čakala nas je dolga morena, po kateri se je prileglo pivo na postojanki. Nato smo se na hitro odpravili proti Čebulni pampi, kjer nas je čakal prevoz v Huaraz.
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
