Pretekli vikend smo se trije člani AKSB, Gorazd Pipenbaher, Ursula Hribernik in Bogdan Napret, odpravili proti Stüdlhutte pod Grossglocknerjem.
Naš cilj je bil pristop na najvišji vrh Avstrije ter smučanje v dolino. Prvi dan smo se v lepem vremenu povzpeli do koče Stüdlhutte, ki je res enkratna. Po dolgem čakanju na prosto sobo smo jo na koncu le dobili. Za vsak slučaj pa smo imeli s seboj podloge in spalke, saj smo v predhodnem telefonskem pogovoru z oskrbnikom izvedeli, da so vsa ležišča (tudi v zimski sobi) rezervirana. Zjutraj smo se okoli šeste ure začeli vzpenjati proti ledeniku. Pred nami smo našteli okoli 30 ljudi, za nami pa jih je bilo gotovo še enkrat toliko. Takoj nam je postalo jasno, da bo na vršnem grebenu gneča. Kljub dobri napovedi nam vreme ni bilo naklonjeno. Cel čas vzpona nas je spremljala megla, na trenutke močni sunki vetra in rahlo sneženje. Vreme se je izboljšalo šele popoldne, ko smo se s smučmi že odpeljali proti dolini. Nekaj metrov pod Malim Glocknerjem (cca 3750 mnv) smo se odločili, da se na vrh ne bomo povzpeli. Pred nami je bila strnjena kolona ljudi, ki so čakali na vzpon na vrh, medtem ko so se tisti bolj zgodni z njega vračali. Misel na umikanje in prerivanje z množico nestrpnih gornikov na ozkem in zelo izpostavljenem grebenu nas je hitro prepričala o vrnitvi. Sestopili smo po poti vzpona, mimo koče Erzherzog-Johann na Adlersruhe in po jeklenicah do prostora, kjer smo pustili smuči. Na začetku spusta smo imeli cca 20 cm odličnega mehkega snega, nato smo naleteli na odseke skorjastega snega, nižje pa na južen, vendar še vedno dobro smučljiv zgodnje spomladanski sneg, ki nas je spremljal vse do avta. Nekaj fotografij je v
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
