V soboto, 23.2.2013, smo se Robi, Matevž, Gorazd, Janja in Ursula odpravili plezat v Maltatal. Zaradi slabih razmer na cesti (vožnja za plugom, sneženje) smo na izhodšče prispeli dokaj pozno, vendar kljub temu z željo, da bi splezali vsaj 2 slapova.
Splezali smo le enega - Aluhol (WI4, varianta 5-, 240m), saj smo za las prišli pod slap kot druga in tretja naveza ter se med plezanje kar precej načakali. Plezali smo Janja, Ursula in Gorazd ter Matevž in Robi. Plezanje, izvzemši čakanja za slovaško navezo, je potekalo tekoče in lepo. Je pa celotno turo popestrilo kar nekaj pripetljajev, katerim smo se nato precej smejali. Za slovaško navezo nismo samo čakali, temveč smo se za njo tudi umikali velikim kosom ledu, ki so leteli mimo nas, nekateri pa so nas tudi zadeli. Ursula je bila tako deležna prve pomoči s strani Matevža in Robija in novega indijanskega imena: "krvava uha". Med plezanje smo izgubili tudi ledni vijak, ki ga na polici nad prvim varovališčem tudi po vztrajnem iskanju nismo našli. Ko pa smo se lačni vrnili pod vznožje slapu smo ugotovili, da je Gorazdu miš zglodala nahrbtnik ter načela folijo, v katero je bil zavit sendvič (pa tudi sendvič ni ostal nedotaknjen). Ob pogledu na uro nam je postalo jasno, da še za en slap ne bo več dovolj svetlobe in smo odšli domov. Po dolgi vožnji zaradi novega snežnega meteža, ob tem je potrebno zapisat, da od Karavank do Slov. Bistrice nismo srečali niti enega pluga na avtocesti, smo dan zaključili v Zdravstvenem domu v Slov. Bistrici, kjer je bila "krvava uha" tudi cepljena proti tetanusu. Imeli smo a day to remember ali z drugimi besedami imeli smo se nepozabno. Nekaj lepih slik je
Ursula
Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica © 2016, Vse pravice pridržane | izdelava 8000plus
