Poročilo o taboru v Dolomitih

Tabor v Dolomitih, »jaaaa! to bi bilo pa res super«, je bil želja vseh nas. Letošnje leto bo prelomno, smo se odločili. In res je bilo tako, AKSB je od 25.-28. avgusta organiziral 1. plezalni tabor v italijanskih Dolomitih.

Datum smo določiti že sredi junija in glej ga zlomka, celo obdržal se je – ja, tudi vreme je bilo na naši strani. V četrtek popoldan se je 5 avtomobilov in 18 članov odpeljalo proti težko pričakovanim plezalskim ciljem. Ekipo so sestavljali pohodniki (3 člani) in 15 plezalcev. V Cortino, kjer smo imeli bazni tabor, smo prispeli po temi, tako da zadnji del poti nismo mogli opazovati visokih špic, ki se dvigajo nad cortinškim nebom. Nas je pa zato jutro še bolj prevzelo. Petek je bil rezerviran za plezanje v treh Cinah. Vodja tabora – Janko Oprešnik nas je že v četrtek zvečer razdelil po navezah, tako da smo nekateri v petek odšli proti cinam že kar zgodaj. Za plezanje v okolici Cortine je značilna kompaktna skala, čudoviti razgledi, večinoma hitri in udobni dostopi ter kar velika izpostavljenost. Plezaš v štirki, same »šalce«, ampak ker je »luft« med nogami, te kr malo stiska. Ne rabim posebej opisovati, kako smo bili v petek zvečer vsi navdušeni nad plezanjem in pokrajino in že v pričakovanju novega dne, vendar nam je načrte za soboto preprečil dež. Seveda ni pokvaril vzdušja, saj smo res super klapa in se ga imamo fajn tudi ko nismo v vertikali. Dan smo izkoristili za pohajkovanje po Cortini, piknikovanje in pečenje palačink v dežju, kopanje v bazenu, za igranje taroka, bulderiranju v močnem vetru in ogledovanju okoliških sten, kolikor smo jih pač lahko videli med meglicami. Ob vsem tem pa smo z obilico smeha krepili trebušne mišice. Zaradi dežja je bila noč iz sobote na nedeljo precej hladna, tako da so nekateri noč preživljali malo na stranišču, malo pa tudi v avtu. Zjutraj pa je kar vsem ustrezalo podiranje in pospravljanje šotorov, da smo si malo ogreli roke in telo. Zadnji dan smo plezali v stenah nad prelazom Falzarego, v Piccolo Lagazuoiju, pohodniki pa so se sprehajali po feratah in številnih rovih, ki so speljani po celotnem Lagazuoiju. Proti večeru smo se polni vtisov odpravili na pot proti Sloveniji in tabor, kot se spodobi, zaključili ob analizi pri Sabini na hamburgerju in 2-1 pijači. Tabor v Dolomitih je torej uspel. Ugotovljeno je bilo, da smo dobri v organizaciji, delitvi dela med moške in ženske, v kuhanju jutranje kave, pripovedovanju takšnih in drugačnih štorij, v orientaciji v kampu in steni ter medsebojnem razumevanju. Imeli smo se lepo. Nekaj utrinkov pa v , v in pri posameznikih na fotoaparatih – bo treba iti h komu na kavo.   Smeri, ki smo ji splezali na taboru: - Dibonov raz v Cima Grande - Preusova poč v Cima Picolissima - Normalna smer na Cima Piccola - Vonbank v Piccolo Lagazuoi - Cip & Co in Alice v Piccolo Lagazuoi - Cengia Martini v Piccolo Lagazuoi  

Galerija