Osp 2017

Prvi del krompirjevih počitnic je bil za starejši del prve skupine (Ema, Lucija, Urban, Neven in Filip) plezalno obarvan in več kot uspešen. Začeli so jih v soboto z uspešnim nastopom na zanimivi in napeti balvanski tekmi Ticket to Rockstars v Kopru in nadaljevali s plezanjem v Mišji peči in Ospu, kjer so preplezali smeri z ocenami do 8a.

V soboto smo se zgodaj odpravili na pot proti apartmaju, kjer smo odložili opremo in se hitro povzpeli do vznožja plezališča, kjer smo si ogledali potek smeri in si izbrali tiste, za katere želimo, da bi bile do srede že preplezane. Okoli poldneva smo se napotili proti Kopru, kjer je potekala balvanska tekma. Najprej so začeli naši mladinci, Gal, Urban, Lucija in Ema. S plezanjem so se povzpeli do skrajnega vrha. Ema in Lucija sta med mladinkami do 16 let osvojili 2. mesto, Gal v svoji kategoriji 3. mesto, Urban pa se je uvrstil med prvo deseterico tekmovalcev in z rezultatom potrdil izjemen napredek v zadnjih 6-ih mesecih. Popoldne sta naše vrste zastopala še Neven in Filip, ki sta se bila s tekmovalci kot se spodobi, vendar pa ju je na koncu zaustavila manjša poškodba prstov, vseeno pa sta se uvrstila med prvih 25 najboljših, kar pa je ob velikem številu udeležencev v Kopru izjemen rezultat.

Drugi dan našega bivanja 200 kilometrov od naših domov smo zaznamovali z hitrim zbujanjem zaradi premika ure na zimski čas. Kar hitro smo se odpravili v Mišjo peč, kjer smo si ogledali smeri in preplezali nekaj lahkih, saj si naši prsti še niso opomogli od včerajšnje tekme. Po malici smo se odpravili na dolg pohod preko meje vse do Trsta in nazaj. Na poti smo skoraj omagali in ob povratku v Osp smo sklenili, da bomo o podobnem pohodu še premislili. Ema in Lucija sta cel dan iskali šport, v katerem bi bili dobri in na koncu po igranju Speedmintona, balinanju, igranju mini golfa, metanju frizbija in kartanja, ugotovili, da bosta ostali kar pri plezanju. Spet smo se trudni pripravili na naslednji dan, v katerem želimo preplezati čim več novih smeri.

V ponedeljek smo začeli s plezanjem v znanem plezališču Kraškega roba, Mišji peči, le nekaj sto metrov od našega apartmaja. Zjutraj smo se po obilnem zajtrku odpravili do plezališča, kjer smo se hitro ogreli in si rezervirali smeri, katere so do popoldneva bile preplezane. Plezanje v Mišji peči je tako priljubljeno zaradi neverjetne skale, dolgih smeri, lepe narave in predvsem dobrega vzdušja. Prav vse to pa smo izkusili tudi mi. Prav tako smo se preizkusili v komuniciranju v drugih jezikih, saj je včasih bilo potrebno izreči tudi kakšno besedo z drugimi plezalci, med drugim tudi tujci, ki jih v tem času tukaj ni malo. Cel dan smo se mučili z stiskanjem oprimkov in vprenjanjem vrvi ter na koncu bili zelo izmučeni in predvsem zadovoljni. Lucija je med drugim preplezala tudi smer Mozaik (8a), s katero se je mučila tudi Ema, vendar pa je sklenila, da se bo z njo dokončno soočila naslednji dan. Zvečer smo ob lepoti sončnega zahoda odkorakali v dolino in zaspali ob takojšnjem stiku z mehko podlago.

Naslednji dan smo pozajtrkovali in se spet odpravili v Mišjo peč, tokrat v nižje sektorje. Plezali smo pretežno previsne smeri, zato so nas bolele predvsem roke. Splezali smo nekaj lepih smeri (Kindergarten (7a+), Metamoros (7c), Hobit (7c)), pozneje pa je Ema le preplezala smer Mozaik (8a), ki ji je dan pred tem delala nekaj težav. Dan pod streho je hitro minil in spet smo ga zaključili z kuhanjem večerje in igranjem kart.

Zadnji dan plezalnih počitnic smo se takoj, ko smo pospravili apartma, odpravili v najbližji sektor Banje, takoj za cerkvico sv. Tomaža v Ospu. Ema in Lucija sta brez večjih težav naredili vse gibe v Kariesu (8b) in se odločili, da si ga pustita za naslednjič, fantje smo za ogrevanje premagali Amazonko (6b). Malo zaradi sonca, malo pa iz radovednosti smo jo mahnili še v Pajkovo streho (Osapska jama ali jama Grad, ki je izvir Osapske reke, kjer smo v njenem izlivu v Tržaški zaliv v nedeljo občudovali množico privezov za čolne).

V Pajkovi strehi sta se Ema in Lucija lotili smeri Active discharge (8a) v levem delu strehe. Kot dva pajka sta jo brez težav premagali – Lucija bolj zaradi strahu pri prvem plezanju zaradi precej velikega razmaka med dvema kompletoma  v drugem poizkusu, Ema jo je preplezala na flash. Urban, Neven in Filip so se lotili krušljive smeri  Jerca Žverca (7b) ob izhodu iz jame. Neven jo je preplezal na flash, Filipa je namučil gib v srednjem delu smeri, Urbanu pa ni dosti manjkalo, da bi jo preplezal. Da je Jerca prava Žverca je na lastni koži občutil prav Urban, ki pa je nekaj odrgnin in moder palec na nogi prenesel z nasmehom na ustih. Pred tem je za adrenalinski padec poskrbel Neven, ki mu je pri vpenjanju vrha v Trojanskem konju (7c+) odneslo nogo.  Še polni adrenalina za katerega sta poskrbela Neven in Urban, smo pospravili opremo in se počasi poslovili od Ospa in Mišje peči in se odpravili novim dogodivščinam naproti – moški del proti domu, Ema in Lucija pa z Lucijino družino še malo naokoli po slovenskem primorju.

Neven z moralno podporo Urbana in Filipa in malenkostnim dodatkom Eme, Lucije in Tomaža

Fotografije 1. dne, Fotografije 2. dne, Fotografije 3. dne, Fotografije 4. dne, Fotografije 5. dne